Kalcij v človeškem telesu - zakaj je tako pomemben?

Kalcij je izjemno pomemben mineral v človeškem telesu, ki ga najdemo predvsem v kosteh in zobeh. Ima številne pomembne fiziološke funkcije . Njegov nizek vnos s hrano je še posebej problematičen pri otrocih in mladostnikih, saj je v tem obdobju, ki je povezano z intenzivnim razvojem skeletnega sistema, velika potreba po tem elementu.

• Kalcij - kakšne funkcije ima v telesu?
• Kalcij - kakšni so standardi?
• Izdelki, bogati s kalcijem
• Biološka razpoložljivost kalcija
• Presežek kalcija v telesu
• Kalcij - simptomi pomanjkanja

Kalcij - kakšne funkcije ima v telesu?

Kalcij je mineral, ki pomembno vpliva na kostno-mišični sistem, saj je glavni gradnik kosti in zob. Poleg tega v človeškem telesu sodeluje pri strjevanju krvi, uravnavanju hormonskega ravnovesja, aktivaciji nekaterih encimov in prenosu živčnih impulzov ter krčenju skeletnih mišic in srca. Poleg tega zmanjšuje prepustnost celičnih membran in prispeva k zniževanju vrednosti krvnega tlaka. Prav tako naj bi ustrezen vnos kalcija s hrano igral pomembno vlogo pri preprečevanju in zdravljenju kroničnih bolezni, kot so debelost, sladkorna bolezen tipa 2 in rak (zlasti rak dojk, debelega črevesa in danke ter prostate).

Kalcij - kakšni so standardi?

Potrebe človeškega telesa po kalciju se razlikujejo glede na življenjsko obdobje in fiziološko stanje. Najpomembnejši dejavniki, ki pomembno vplivajo na določitev priporočenih norm za vnos kalcija, so intenzivni razvoj skeletnega sistema v otroštvu in adolescenci, vzdrževanje ustrezne kostne mase v odrasli dobi, zmanjšanje resorpcije kostnega tkiva pri starejših ter vzdrževanje normalne ravni kalcija v kosteh in serumu. V skladu z veljavnimi standardi za poljsko prebivalstvo so potrebe človeškega telesa po kalciju na ravni priporočenega dnevnega vnosa (RDA) naslednje:

• Otroci, stari od 1 do 3 let - 700 mg,
• otroci od 4. do 9. leta starosti - 1000 mg,
• dečki in deklice, stari od 10 do 18 let - 1300 mg,
• moški od 19. do 65. leta starosti - 1000 mg,
• ženske od 19. do 50. leta starosti - 1000 mg,
• ženske, stare 51 let in več - 1200 mg,
• moški, stari 66 let in več - 1200 mg,
• Nosečnice in doječe matere do 19. leta starosti - 1300 mg,
• Nosečnice in doječe matere, starejše od 19 let - 1000 mg.

Izdelki, bogati s kalcijem

Mleko in mlečni izdelki, kot so jogurt, kefir, pinjenec ter mehki in trdi siri, so glavni prehranski viri dobro absorbiranega kalcija za ljudi v gospodarsko razvitih državah. Drugi primeri prehranskih virov so sardine, paprike, stročnice (npr. beli fižol, soja), zelena zelenjava (npr. brokoli, kitajsko zelje, peteršilj, špinača in ohrovt), suho sadje (npr. fige, marelice), oreščki (npr. lešniki, orehi, pistacije), mandlji, semena (npr. sezam, mak in sončnična semena), bučna semena, amarant, s kalcijem obogatena živila (npr. tofu, rastlinski napitki brez sladkorja) in visoko mineralizirane vode.

Biološka razpoložljivost kalcija

Ocenjuje se, da je biološka uporabnost kalcija iz živil od 10 do 40 % in je zelo odvisna od sestave prehrane. Dejavniki, ki povečujejo absorpcijo tega minerala iz prebavil, so vitamin D, nekatere aminokisline, laktoza in kazeinski fosfopeptidi iz mleka. Nasprotno pa med hranila, ki zmanjšujejo absorpcijo kalcija v končnem delu prebavil, spadajo oksalna kislina, fitinska kislina, netopne frakcije vlaknin ter visoka vsebnost maščob in fosforja.

Presežek kalcija v telesu

Presežek kalcija v človeškem telesu se lahko pojavi predvsem pri dolgotrajnem uživanju zdravil in/ali prehranskih dopolnil, ki vsebujejo velike odmerke kalcija (npr. več kot 3000 mg na dan). Kronično prekomerno uživanje kalcija iz farmacevtskih pripravkov lahko povzroči kalcifikacijo žil in povečano tveganje za bolezni ledvic (npr. ledvično odpoved, ledvične kamne, mlečno-alkalni sindrom), bolezni srca in ožilja, raka prostate ter moteno absorpcijo mineralov, kot so železo, cink in magnezij.

Kalcij - simptomi pomanjkanja

Rezultati dosedanjih študij kažejo, da je vnos kalcija pri poljskem prebivalstvu nizek in znaša v povprečju približno 600 mg na dan (dekleta in ženske v povprečju 539 mg na dan, moški pa 666 mg na dan), kar je manj kot 60 % priporočenega dnevnega vnosa. Med najpogostejšimi zdravstvenimi učinki dolgotrajnega pomanjkanja kalcija v prehrani so:

• osteomalacija - zaradi nizke nasičenosti s kalcijem so za kosti značilne>slabša trdnost in odpornost na obremenitve.
• Osteoporoza - pride do zmanjšanja mineralne gostote kosti in
  oslabitev strukture in trdnosti kostnega tkiva, kar posledično
  povečano tveganje za zlome in poškodbe.
• Krtič - pride do motenj v diferenciaciji kostnega in hrustančnega tkiva ter
  mineralizacije rastne plošče dolge kosti in kostnine (tj.
  organske medcelične snovi kostnega tkiva, ki je odgovorna za
  elastičnost in trdnost kosti) pri otrocih.
• Tetanija - sindrom, za katerega je značilen pojav
  boleči mišični krči in/ali trzanje ter neprijetni
  neprijetni občutki mravljinčenja (parastezije - dobro znani navdušencem nad dodajanjem beta-alanina).
  navdušenci nad dodajanjem beta-alanina).
• Nevrološke motnje,
• pretirana vznemirjenost telesa,
• zvišan krvni tlak.

Viri:

• Harvey NC, Biver E, Kaufman JM, et al: The role of calcium
  supplementation in healthy musculoskeletal ageing : An expert expert
  Strokovno soglasje Evropskega združenja za klinično in ekonomsko medicino (European Society for Clinical and Economic
  Aspects of Osteoporosis, Osteoarthritis and Musculoskeletal Diseases
  (ESCEO) in Mednarodne fundacije za osteoporozo (IOF).
  Osteoporos Int. 2017 Feb;28(2):447-462.
• Li K, Wang XF, Li DY, et al: The good, the bad, and the grly of
  dodajanja kalcija: pregled vpliva vnosa kalcija na zdravje ljudi.
  Clin Interv Aging. 2018 Nov 28;13:2443-2452.
• Cormick G, Belizán JM: Calcium Intake and Health. Nutrients. 2019
  Jul 15;11(7):1606.
• Jarosz M., Rychlik E., Stoś K. et al: Nutrition standards for the population of
  Poljske in njihova uporaba. Nacionalni inštitut za javno zdravje - Nacionalni inštitut za higieno, 2020.
• Hadjimbei E, Botsaris G, Chrysostomou S.: Beneficial Effects of
  jogurtov in probiotičnih fermentiranih mlečnih izdelkov ter njihovih funkcionalnih živil
  potenciala. Foods. 2022 Sep 3;11(17):2691.