Kakšen učinek ima ginko biloba? Preberite, kaj lahko naredi za vaše možgane in srce
Ginkgo biloba je ime, ki ga boste videli na zaslonih večine lekarn. Uporablja se kot posušeno zelišče za pripravo poparkov, kot prehransko dopolnilo v kapsulah in tabletah ter celo kot zdravilo brez recepta. Standardizirani izvlečki ginka so med najbolj prodajanimi zeliščnimi pripravki v Evropi in ZDA. Je zelo priljubljena izbira, kadar je treba izboljšati spomin in splošno zmogljivost možganov, zlasti pri starejših ljudeh. Vendar se koristi te rastline s tem ne končajo. Učinki ginka bilobe so dobro dokumentirani v več sto uglednih znanstvenih člankih. V njih so omenjeni nevroprotektivni, antikoagulantni, proti staranju, antioksidativni in podporni učinki na zdravje oči. V tem članku boste izvedeli, katere učinke ginka bilobe potrjujejo raziskave in kakšne učinke lahko pričakujete od dopolnil. Preberite do konca!
.
Ginkgo ni tako japonski
Čeprav je ime Ginkgo biloba močno prepoznavno, to ne drži. Zlasti izraz "japonski" je zgrešen. Dejansko se drevo na Japonskem nikoli ni naravno pojavljalo. Drevo ginko naj bi izviralo iz oddaljenih gorskih dolin province Zhejiang na vzhodu Kitajske.
Pravilno ime rastline je Ginkgo biloba. Vendar se bomo v tem članku držali bolj običajnega, pogovornega imena Ginkgo biloba.
Ginko je tudi zelo stara rastlina, saj se je na Zemlji pojavila veliko prej kot Japonska ali katera koli druga država. Velja celo za eno od najstarejših drevesnih vrst, ki so obstajale na Zemlji. Drevesa ginka izvirajo iz permskega obdobja, pred približno 286-248 milijoni let.
Odraslo drevo ima veliko deblo z obsegom približno 7 m in višino približno 30 m. Danes ga v številnih delih sveta med drugim gojijo kot okrasno drevo.
Kaj se skriva v njem? Aktivne sestavine
Listi ginka bilobe so bogati z aktivnimi sestavinami. Med njimi so priljubljeni flavonoidi, ki jih poznamo tudi iz številnih drugih rastlin, pa tudi edinstvene močne snovi, ki so značilne za ginko.
Dve najpomembnejši skupini sestavin, ki jih naravno vsebujejo listi ginka, sta[1][3]:
- flavonoidni glikozidi - v to skupino spadajo kvercetin, izorhamnetin in kemferol;
- terpenski laktoni - vključno z bilobalidom in ginkgolidi.
Priljubljeni izvlečki v prehranskih dopolnilih so standardizirani za obe snovi, običajno 24 % glikozidov in 6 % laktonov.
Vredno se je nagniti k slednji skupini snovi, saj je ginko prav zaradi tega izstopajoč. Ginko vsebuje dve vrsti terpenoidov v obliki laktonov: ginkolide in bilobalide. Ginkgolidi so diterpeni, ki jih najdemo v petih vrstah A, B, C, J in M, pri čemer vrste A, B in C predstavljajo približno 3,1 % celotnega izvlečka listov ginka. Bilobalid, ki je seskviterpenski trilakton, predstavlja preostalih 2,9 % celotnega standardiziranega izvlečka listov ginka[1]. Večina učinkov ginka, ki so jih opazili v kliničnih preskušanjih, je posledica te skupine snovi.
V ginku so prisotne tudi organske kisline, ki običajno niso standardizirane, vendar je njihov prispevek ocenjen na 5-10 % mase izvlečka.
Učinki ginka bilobe na telo
Ginkgo biloba se lahko pohvali s številnimi mehanizmi delovanja. Učinki ginka izhajajo iz njegove funkcije[2]:
- kot nevroprotektivno sredstvo,
- antioksidant,
- odstranjevalec prostih radikalov,
- stabilizator membran,
- zaviralec faktorja, ki aktivira trombocite.
Ginkgolid B je odgovoren predvsem za zgoraj navedene učinke. Drugi farmakološki učinki vključujejo[2]:
- sprostitev endotelija z zaviranjem 3',5'-cikličnega GMP (gvanozin monofosfat) fosfodiesteraze,
- zaviranje s starostjo povezane izgube muskarinergičnih in α-adrenergičnih holinergičnih receptorjev,
- spodbujanje privzema holina v hipokampusu,
- zaviranje kopičenja beta-amiloida.
Močni antioksidativni učinki
Oksidativni stres, zlasti kronični, je absolutni sovražnik zdravja. Skupaj s kroničnim vnetjem je močno povezan s procesom staranja. Prekomerno nastajanje reaktivnih kisikovih zvrsti lahko povzroči nepopravljive poškodbe celic in je povezano z različnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, debelost, hipertenzija, bolezni srca in ožilja, siva mrena, nevrodegenerativne bolezni in rak.
Antiradikalno delovanje je posledica prisotnosti flavonoidnih glikozidov in terpenskih laktonov. Zmanjševanje oksidativnega stresa je ena od temeljnih lastnosti ginka, ki spodbuja splošno podporo zdravju na več ravneh. Dva predlagana mehanizma antioksidativnega delovanja sta[1]:
- neposredno odstranjevanje prostih radikalov,
- posredno zaviranje nastajanja prostih radikalov.
Poveča lahko tudi aktivnost antioksidativnih encimov, kot so superoksidna dismutaza (SOD), glutation peroksidaza (GPX), katalaza ali hemoksigenaza-1, in tako posredno prispeva k nadzoru oksidativnega stresa.
Izvleček listov ginka lahko odstrani reaktivne kisikove oblike (ROS), kot so hidroksilni radikali (OH˙), superoksidni radikali (ROO˙), superoksidni anionski radikali (O2-˙), radikali dušikovega oksida (NO˙) in vodikov peroksid (H2O2).
Z zmanjševanjem prostih radikalov je povezano tudi antioksidativno delovanje. To je med drugim posledica zaviranja ciklooksigenaze-2 (COX-2) s strani flavonoidov. Antioksidativno in protivnetno delovanje vpliva na vse lastnosti ginka, ki bodo opisane v nadaljevanju tega članka.
Učinki dodajanja ginka bilobe v praksi
Dokumentirana uporaba ginka na Kitajskem za krepitev zdravja sega skoraj 5.000 let nazaj, predvsem za zdravljenje astme. V tradicionalni kitajski medicini se že dolgo uporabljajo tako listi kot oreščki tega drevesa. Pravzaprav je znano, da se oreščki uporabljajo dlje, saj so bili prvič omenjeni v zeliščnih člankih dinastije Yuan [1280-1368], objavljenih leta 1350. Že več kot 5 000 let je znano, da semena (oreščki) pomagajo pri zdravljenju pljučnih bolezni (kot so astma, kašelj in diureza), zlorabe alkohola in cistitisa, medtem ko so se listi uporabljali predvsem pri motnjah delovanja srca in pljuč ter pri okužbah kože. Danes se uporabljajo skoraj samo listi in njihovi izvlečki.
Vpliv na spomin in zdravje možganov
Pripravki z izvlečki ginka bilobe se najpogosteje uporabljajo v zgodnjih fazah Alzheimerjeve bolezni, vaskularne demence, kromatične diskontinuitete in tinitusa vaskularnega izvora. Vse pogosteje se uporabljajo tudi pri blažjih težavah ali celo pri zdravih ljudeh kot del preprečevanja bolezni živčnega in srčno-žilnega sistema ter kot del ukrepov proti staranju.
Učinki na izboljšanje kognitivnih funkcij, spomina, vrtoglavice, disleksije in drugih nevropsihiatričnih motenj so se pokazali v številnih kliničnih preskušanjih na ljudeh z uporabo izvlečka listov ginka bilobe[1]. Vendar pa vse študije niso prinesle navdušujočih rezultatov. V študijah na zdravih posameznikih so učinki redki.
V praksi se je treba zavedati, da izboljšanje delovanja živčevja najbolje opazimo pri ljudeh, pri katerih je dejansko nekaj narobe. Pri zdravih ljudeh, ki nimajo težav s spominom, koncentracijo itd. so učinki veliko šibkejši. Izvleček ginka je torej dober način za preprečevanje in podporo možganom pri motnjah v delovanju, vendar kognitivnih sposobnosti ne bo dvignil nad optimalno raven.
Nevroprotektivni učinki
Uporaba pri nevrodegenerativnih boleznih je najmočnejše področje ginka. Je eno redkih orodij, ki so mu raziskovalci v okviru nevroprotekcije namenili toliko pozornosti, poleg tega pa je še vedno na voljo vsakomur brez recepta.
Najbolj pogosto se poroča o učinku ginka na Alzheimerjevo bolezen. Ugotovljeno je bilo, da izvleček listov ginka zavira nastajanje β-amiloida iz njegovega beljakovinskega prekurzorja (APP), kar je ključni proces v patogenezi Alzheimerjeve bolezni[1]. Izvleček listov ginka zavira kopičenje ROS, ki ga povzroča β-amiloid (zlasti flavonol kvercetin, ki ga vsebuje), in zmanjšuje tudi apoptozo nevronov, pri čemer apoptoza velja za enega glavnih vzrokov nevrodegenerativnih bolezni.
Omeniti velja tudi, da so študije pokazale ugodne učinke ginka na izražanje BDNF[3]. Med drugim sta za to poskrbela kvercetin in kemferol. Za kratico BDNF se skriva možganski nevrotrofični dejavnik, beljakovina, ki jo imajo radi vsi nevroznanstveniki. BDNF je dejavnik, ki spodbuja rast nevronov in ima nevroprotektivni učinek.
Izboljšanje pretoka krvi
Izvlečki ginka ugodno vplivajo na mikrocirkulacijo. Čeprav to rastlino povezujemo predvsem z učinki na možgane, so njeni učinki na krvni obtok sistemski. V medicini se izvlečki ginka uporabljajo tako pri cerebralni vaskularni insuficienci kot pri periferni arterijski insuficienci.
Ginko je zaviralec receptorja za faktor, ki aktivira trombocite (receptor PAF), čemur dolguje svoj antikoagulacijski učinek. Po eni strani je to zaželen učinek in včasih celo glavni razlog za vključitev dodajanja ginka, po drugi strani pa je največja skrb, saj daje jasno vedeti o interakciji z antikoagulanti. Če na primer jemljemo varfarin, ne moremo izkoristiti nevroprotektivnih lastnosti ginka.
Po nevroprotektivnemučinku je kardioprotektivni učinek najpomembnejša lastnost izvlečkov ginka. Gre za kombinacijo antioksidativnega, protitrombocitnega in pretok krvi pospešujočega učinka zaradi sproščanja dušikovega oksida in prostaglandinov[1]. Terpeni ginka zlasti zmanjšujejo občutljivost miokarda na ishemično reperfuzijo, kar so pokazale številne študije. Flavonoidi pa prispevajo tudi tako, da povečajo sproščanje kateholaminov iz endogenih rezerv jetrnega tkiva, s čimer izboljšajo sistolično funkcijo in koronarni pretok krvi.
Vpliv na oči in vid
Ena od stranskih, vendar pomembnih koristi ginka je lastnost pospeševanja prekrvavitve očesnih zrkel. To je bilo na primer ugotovljeno v študiji na bolnikih z glavkomom[4], ki so dva dni trikrat na dan prejemali izvleček ginka po 40 mg. Pretok krvi v očeh so merili pred in po posegu. Ugotovljeno je bilo, da je izvleček ginka znatno povečal končno diastolično hitrost (EDV) v očesni arteriji. Avtorji predlagajo možnost uporabe ginka bilobe pri glavkomski optični nevropatiji in drugih ishemičnih boleznih oči.
Obstajajo poročila, da je dodajanje ginka učinkovito pri zdravljenju starostne degeneracije rumene pege zaradi učinka odstranjevanja prostih radikalov[1].
Dobro za starejše?
Kako drugače! Pri analizi učinkovitosti dodatkov ginka pri različnih starostnih skupinah imajo najboljše rezultate prav starejši. Profil delovanja te rastline je za starejše zelo ugoden in ginko lahko z mirno vestjo obravnavamo kot dodatek proti staranju.
Civilizacija napreduje in pričakovana življenjska doba se nenehno podaljšuje. Poleg optimističnih napovedi o pričakovani življenjski dobi v naslednjih desetletjih obstajajo tudi pesimistične napovedi o nevrodegenerativnih boleznih in demenci. Družba potrebuje cenovno dostopne, učinkovite in varne načine za podporo zdravja možganov in zmanjšanje tveganja za kognitivne motnje. Ta načela izpolnjuje zelišče ginko biloba in njegova velika priljubljenost bi nas morala zelo razveseliti.
Očitna prednost je nevroprotektivni učinek ginka, ki je z vsakim rojstnim dnem vse bolj uveljavljen. Poleg tega pomembnega vidika ima ginko tudi sistemski učinek na izboljšanje krvnega obtoka, nekaj koristi pa ima tudi na presnovo glukoze in splošno obvladovanje vnetij[3].
Odmerjanje dodatkov ginka
Najpogostejši odmerek je med 120 in 240 mg na dan. Najboljša praksa je, da dnevni odmerek razdelimo na 2 ali 3 enake dele in jih jemljemo v približno enakih časovnih presledkih.
Vredno je biti potrpežljiv, saj mora biti jemanje dodatkov ginka dolgotrajno, po možnosti večmesečno. Pri kroničnih težavah se priporoča najmanj osem tednov.
Pomembno je, da izberete le standardizirane izvlečke listov ginka bilobe. Vsebnost aktivnih sestavin v listih se lahko naravno razlikuje glede na številne dejavnike. Standardizacija izvlečka omogoča natančnejši pristop k odmerjanju in doseganje ponovljivih rezultatov.
Ali obstajajo kakšni neželeni učinki ali kontraindikacije?
Ginka se ne sme uporabljati skupaj z zdravili za redčenje krvi, saj lahko v tem primeru poveča tveganje za krvavitve. Lahko pride do interakcij z varfarinom, aspirinom, protitrombocitnimi zdravili in drugimi zelišči z učinkom na redčenje krvi.
Pripravkov iz ginka bilobe ne smete uporabljati med nosečnostjo in dojenjem.
Redko opaženi neželeni učinki vključujejo[2]:
- slabost,
- bruhanje,
- driska,
- glavobol in omotica,
- razbijanje srca,
- anksioznost,
- šibkost,
- kožni izpuščaj.
Na splošno pa velja ginko biloba za zelo varno in dobro prenašano zelišče, če se izogibamo interakcijam.
Povzetek
Učinkiginka bilobe vključujejo predvsem možgansko kondicijo in krvni obtok, najboljše učinke pa ima pri ljudeh v visoki starosti. Velja za varno in redko povzroča neželene učinke, če pazimo na interakcije in upoštevamo kontraindikacije. Njegova izjemna priljubljenost je povsem upravičena, saj je učinkovitost prehranskih dopolnil z izvlečkom ginka potrjena s stotinami študij. To dopolnilo je vsekakor vredno priporočiti vsakemu starejšemu državljanu.
Viri:
⮜ Prejšnji članek
Kolagen - lastnosti in učinki. Kako vpliva na naše zdravje?
Naslednji članek ⮞