Krom - kako vpliva na telo?
Krom je kemični element, ki se lahko pojavlja v različnih oksidacijskih stopnjah, pri čemer vse njegove naravne spojine vsebujejo element v tretji oksidacijski stopnji. Uvrščen je v skupino mikrohranil, ki so nujna za pravilno delovanje živih organizmov. Krom je mineral, ki ima pomembno vlogo pri uravnavanju presnove beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob, poleg tega je sestavni del metaloencimov in koencim številnih presnovnih reakcij, ki potekajo v človeškem telesu.
Izdelki, bogati s kromom
Živila z najvišjo vsebnostjo kroma (III) so: grenki kakav in kakavovi pripravki (zlasti temna čokolada z visoko vsebnostjo kakavove mase), jajčni rumenjaki, polnozrnati žitni izdelki (npr. polnozrnati rženi kruh, ajdova kaša, rjavi riž), mehki in trdi siri (npr. polnozrnati žitni izdelki (npr. polnozrnati kruh, ajdovi kosmiči, rjavi riž), mehki in trdi siri (npr. brie in ementalec), meso (npr. svinjski file in šunka), ribe (npr. svež in dimljen losos), orehi, zelenjava (npr. špinača, brokoli, šparglji, stročji fižol, paradižnik), pivski kvas, gobe, jetra, ostrige, školjke, kava, sadje (npr. jabolko, pomaranča, banana) ter nekatere vrste vin in piva. Beljakovinske aminokisline, kot sta glicin in asparaginska kislina, ter vitamin C pozitivno vplivajo na absorpcijo kroma iz hrane. Nasprotno pa enostavni sladkorji in minerali, kot sta cink in železo, zmanjšujejo njegovo absorpcijo iz prebavil.
Krom - simptomi pomanjkanja
Pomanjkanje kroma v človeškem telesu naj bi bilo razmeroma redko. Med močnimi fiziološkimi stresorji, ki spodbujajo pojav pomanjkanja v človeškem telesu, so predvsem travma, dojenje, staranje, kratkotrajni in zelo intenzivni telesni napori ter neustrezno uravnotežena prehrana. Najpogostejši simptomi pomanjkanja kroma pri ljudeh so glukozna intoleranca, odpornost na inzulin, prisotnost glukoze v urinu, motnje rasti, motnje lipidov, zmanjšana pusta telesna masa in motnje živčnega sistema.
Dopolnjevanje s kromom
Rezultati nedavne metaanalize 21 randomiziranih kliničnih preskušanj s skupno 1 316 udeleženci so pokazali, da je dodajanje kroma v dnevnem odmerku do 400 μg za obdobje do 12 tednov prispevalo k zmanjšanju telesne teže (v povprečju za 0,75 kg), indeksa telesne mase BMI (v povprečju za 0,40 kg/m2) in odstotka telesne maščobe (v povprečju za 0,68 %) pri osebah s prekomerno telesno težo ali debelih.
Druga nedavna metaanaliza 28 RCT, v katerih so sodelovali bolniki s sladkorno boleznijo tipa 2, je pokazala, da je dodajanje dnevnega odmerka od 50 do 1 000 μg v obdobju od štirih do 25 tednov povzročilo znatno zmanjšanje ravni naslednjih preučevanih parametrov v krvi: pri udeležencih s sladkorno boleznijo se je znižala raven glukoze na tešče (v povprečju za 19,0 mg/dl), inzulina na tešče (v povprečju za 12,35 pmol/l), glikiranega hemoglobina - HbA1c (v povprečju za 0,71 %) in indeksa inzulinske odpornosti HOMA-IR (v povprečju za 1,53). Na tem mestu velja omeniti, da vse dosedanje randomizirane klinične raziskave ne potrjujejo tega ugodnega učinka dodatka kroma na parametre presnove ogljikovih hidratov pri sladkorni bolezni tipa 2.
Na podlagi najnovejših znanstvenih poročil je bilo tudi ugotovljeno, da lahko dodatek kroma povzroči znatno znižanje vrednosti sistoličnega krvnega tlaka (v povprečju za 2,51 mmHg) in diastoličnega krvnega tlaka (v povprečju za 1,04 mmHg), zlasti pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 in/ali kroničnimi srčno-žilnimi boleznimi, ter znižanje ravni skupnega holesterola v krvi (v povprečju za 0,17 mmol/l).
Ali je krom varen?
Trivalentni krom, ki ga najdemo v večini živil in v številnih prehranskih dopolnilih, je sestavina z zelo nizko toksičnostjo, katere vsebnost v krvni plazmi in lasnih strukturah se s starostjo postopoma izgublja. Potreba človeškega telesa po kromu v trenutnih prehranskih standardih za poljsko prebivalstvo ni bila ugotovljena. Vendar pa naj bi bil priporočeni varni vnos kroma (III) za zdrave odrasle ženske in moške ter otroke, stare od 7 do 18 let, med 50 in 200 μg na dan. V skladu s priporočili Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) vnos ne sme presegati 250 μg na dan.
Pri ljudeh, ki se prehranjujejo uravnoteženo, načeloma ni nevarnosti predoziranja kroma (III), saj je absorpcija te sestavine iz prebavil razmeroma nizka. Do njegove prevelike absorpcije v človeškem telesu lahko zato pride predvsem v primeru neustreznega prehranskega dopolnila. Upoštevati je treba, da lahko deluje v interakciji z železom in posledično ovira njegovo vezavo na transferin, tj. beljakovino, ki posreduje pri prenosu železa v krvnem serumu. To pomeni, da lahko kronično prekomerno uživanje kroma iz prehranskih dopolnil povzroči motnje v presnovi železa v telesu in v skrajnih primerih celo razvoj anemije zaradi pomanjkanja železa.
Viri:
- Piotrowska A., Pilch W., Tota Ł. in drugi: Biološki pomen kroma
III za človeško telo. Medicina dela 2018;69(2):211-223. - Tsang C, Taghizadeh M, Aghabagheri E, et al: A meta-analysis of the
učinka dodajanja kroma na antropometrične indekse
oseb s prekomerno telesno težo ali debelostjo. Clin Obes. 2019 Aug;9(4):e12313. - Asbaghi O, Fatemeh N, Mahnaz RK, et al: Effects of chromium
dodatka kroma na nadzor glikemije pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2:
sistematični pregled in metaanaliza randomiziranih kontroliranih
preskušanj. Pharmacol Res. 2020 Nov;161:105098. - Tarrahi MJ, Tarrahi MA, Rafiee M, et al: Učinki kroma
na lipidni profil pri ljudeh: sistematični pregled in
metaanaliza randomiziranih kontroliranih preskušanj. Pharmacol Res. 2021
Feb;164:105308. - Lari A, Fatahi S, Sohouli MH, et al: The Impact of Chromium
Supplementation on Blood Pressure: A Systematic Review and
Dose-Response Meta-Analysis of Randomized-Controlled Trials. High
Blood Press Cardiovasc Prev. 2021 Jul;28(4):333-342. - Zhao F, Pan D, Wang N in drugi: Vpliv dodatka kroma na.
raven glukoze in lipidov v krvi pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2.
Mellitus: sistematični pregled in metaanaliza. Biol Trace Elem Res.
2022 Feb;200(2):516-525.
⮜ Prejšnji članek
Črni fižol - zdravstvene lastnosti
Naslednji članek ⮞