Salidrozidi iz korenine roženice - kako delujejo in kaj morate vedeti o njih?
Pri rastlinskih izvlečkih je zelo pomembna standardizacija. Standardizacija zagotavlja, da dopolnilo zagotavlja točno tisto količino aktivne snovi, ki jo potrebujemo. Brez standardizacije bi se zanašali le na prepričanje, da so v izvlečku prave sestavine v pravih količinah, saj tega nihče ne more zagotoviti. Pri izvlečkih za roženceo se standardizacija običajno uporablja za rosavine in salidrozide. Vse več podatkov kaže, da so pomembnejši salidrozidi, saj kažejo pomembnejše delovanje v telesu. V tem članku bomo preučili teorijo in prakso, tj. kako delujejo salidrozidi, kakšne koristi lahko prinesejo zdravju in kako jih najbolje dodajati. Preberite do konca!
.
Salidrozidi - kaj so?
Salidrozidi (tudi rodiolozidi) so ena od aktivnih sestavin rastlin iz rodu Rhodiola. Verjetno jih povezujete predvsem s prehranskimi dopolnili, ki vsebujejo izvleček rodiole (Rhodiola rosea). To je namreč eden glavnih virov te snovi v naravi. Čeprav je bila dolgo časa značilnost R. rosea predvsem prisotnost rosavinov, so zdaj salidrozidi vse bolj prepoznani kot glavne bioaktivne sestavine v njenih koreninah.
Kemijsko so salidrozidi derivati feniletanola, tako kot tirozol (derivat salidrozida), ki ga prav tako vsebuje korenina rodiole. Raziskave kažejo, da gre za zelo vsestranske snovi, ki izkazujejo številne lastnosti, ki spodbujajo zdravje.
Mehanizmi delovanja salidrozidov
Skandinavski znanstveniki pod vodstvom Alexandra Panossana so zelo pomembno prispevali k poznavanju delovanja salidrozidov. V zadnjih letih pa je vse več publikacij o salidrozidih izšlo izpod rok kitajskih znanstvenikov. Ker je rodiola eden izmed najbolj priljubljenih adaptogenov v prehranskih dopolnilih, so njene sestavine izjemno dobro raziskane. Ne le da imamo na voljo številne publikacije, ki opisujejo učinke izvlečka rodiole kot celote, temveč tudi podrobne informacije o učinkih in lastnostih njenih posameznih sestavin. V nadaljevanju najdete povzetek informacij o najpomembnejših lastnostih salidrozidov.
Zaviranje MAO-B
MAO je kratica za encim monoaminooksidazo. Njegova naloga je presnova monoaminov, ki vključujejo nevrotransmiterje, kot so serotonin, dopamin in noradrenalin.
Obširno so preučevali, kako različne učinkovine iz Rhodiola montana vplivajo na aktivnost monoaminooksidaze. Salidrozidi so pokazali sposobnost zaviranja MAO-B, frakcije encima, ki deluje v perifernih tkivih. Ta aktivnost je bila ~36 % aktivnosti referenčnega zdravila[1], selegilina (zdravilo, ki se uporablja pri Parkinsonovi bolezni).
Zaviranje MAO je ena pomembnejših lastnosti salidrozidov, vendar je zanimivo, da je v korenini rožmarina veliko več sestavin, ki vplivajo na ta encim. Najbolj impresiven je rosicidin, ki zavira MAO-A s 16 % učinkovitosti referenčnega zdravila in MAO-B z do 84 % učinkovitosti selegilina.
Na tej točki je razkrita ena od glavnih značilnosti, po kateri so salidrozidi boljši od rosavinov. Študije kažejo, da rosavini praktično ne vplivajo na aktivnost MAO[1].
Vpliv na izražanje genov
Raziskali smo, kako izvleček rožmarina vpliva na izražanje genov. Spremembe so bile zabeležene pri 1062 različnih genih. Pri tem so salidrozidi posebej vplivali na 1052 od njih[2]. Gre torej za eno glavnih snovi, ki vplivajo na prepisovanje genov.
Spremembe teh specifičnih genov, na katere vplivata salidrozidi in rodiola, vplivajo predvsem na ta področja telesnega delovanja:
- komunikacijo med prirojenimi in pridobljenimi imunskimi celicami,
- signalizacijo eNOS,
- signalizacijo celic T in B pri revmatoidnem artritisu,
- signalizacija aksonske prevodnosti,
- signalizacijo receptorjev, vezanih na beljakovine G,
- signalizacija z glutamatnimi receptorji,
- signalizacijo receptorjev efrina,
- s cAMP posredovano signalizacijo,
- signalne poti ateroskleroze.
Geni, ki vplivajo na točke od 4 do 8, so povezani z vplivi na vedenje in duševno zdravje. S poseganjem v te gene s pomočjo rožmarina je mogoče zmanjšati čustveno in agresivno vedenje, kar potrjuje rezultate predkliničnih in kliničnih študij o uporabi te rastline pri depresiji in anksioznosti[2].
Kakšni so učinki uporabe salidrozidov?
Popolnoma izolirani salidrozidi niso na voljo v prehranskih dopolnilih, zato jih lahko zagotovimo le iz izvlečkov šipka. Tudi če uporabimo izvleček, pri katerem je navedena le standardizacija na salidrozide, to še ne pomeni, da v njem ni drugih aktivnih snovi. Praktični učinki so torej vedno posledica lastnosti celotnega izvlečka aktivnih snovi in ne le tistih, ki so navedene na etiketi. Razlika je v tem, da je natančna vsebnost salidrozidov znana, medtem ko prisotnost in še bolj količina drugih snovi ostajata skrivnost.
Korenine rodiole rosea se že stoletja uporabljajo v tradicionalni medicini Azije, Skandinavije in vzhodne Evrope[1] za:
- spodbujanje živčnega sistema,
- izboljšanje telesne in duševne zmogljivosti,
- izboljšanje odpornosti na višinsko bolezen,
- lajšanje utrujenosti, duševnega stresa in depresije.
Trenutno sta glavna namena uporabe standardiziranih izvlečkov Rhodiola rosea povečanje odpornosti na stres (adaptogeni učinek) in izboljšanje počutja. V nadaljevanju je opis najpomembnejših lastnosti rodiole, ki jih je mogoče pripisati salidrozidom.
Vpliv na dobro počutje
To je glavno sporočilo. Dopolnila z rodiolo in s tem salidrozidi se uporabljajo predvsem zato , da se preprosto bolje in bolj zdravo počutimo. Izsledki raziskav kažejo, da lahko takšno dopolnjevanje daje celo nadomestek za antidepresivni učinek. Na to v veliki meri vpliva zaviranje MAO in spremembe v izražanju genov, ki nadzorujejo nevrobiokemijo. Posledično izboljšanje nevrotransmisije in stimulacija nevrohormonov zagotavlja boljše pogoje v možganih za vzdrževanje optimalnega duševnega čustvenega stanja in preprosto boljše počutje. Pogosto je opaziti tudi zmanjšanje občutka utrujenosti.
Nevroprotektivne lastnosti
V zadnjih letih se vse bolj poudarjajonevroprotektivne lastnosti salidrozidov. Zaenkrat je veliko poročil še iz predkliničnih študij, vendar so splošne ugotovitve zelo zanimive in obetavne. Tako salidrozid kot sorodni tirozol zlahka prehajata krvno-možgansko pregrado in delujeta neposredno v možganih ter ščitita nevrone pred degeneracijo.
Pri eksperimentalnih modelih ishemične možganske kapi je na primer salidrozid pomagal zaščititi živčni sistem, saj je znatno zmanjšal velikost infarkta, preprečil otekanje možganov in izboljšal nevrološke funkcije[3].
Glavni mehanizmi, ki jim salidrozidi dolgujejo svoj nevroprotektivni potencial, vključujejo antioksidativne, protivnetne in anti-apoptotične učinke z uravnavanjem številnih signalnih poti in ključnih molekul, kot so pot NF-κB, TNF-α in PI3K/Akt[3].
Adaptogene lastnosti
Rhodiola rosea je znana kot adaptogen, snov, ki na nespecifičen način povečuje odpornost telesa na stres. Salidrozid je eden glavnih razlogov za ta sloves, saj je v veliki meri odgovoren za adaptogene lastnosti[4].
Oadaptogenem delovanju salidrozida poročajo številne znanstvene publikacije, ta lastnost pa je posledica delovanja, opisanega v prejšnjih odstavkih, in sicer vpliva na gene in nevrotransmisijo.
Dodajanje salidrozida v praksi
Salidrozide lahko jemljemo v obliki standardiziranih izvlečkov rastlin Rhodiola rosea ali Rhodiola crenulata. V praksi vrsta R. crenulata še ni tako priljubljena surovina v prehranskih dopolnilih, zato boste najverjetneje izbrali dopolnilo z vrsto R. rosea.
Najpogostejše standardizacije za salidrozide so 1 %, 3 % ali 5 %. Pri koncentraciji 1 % salidrozidov je običajno navedena tudi standardizacija za 3 % rosavinov, pri višjih koncentracijah pa je natančna količina rosavinov redkeje navedena.
Trenutno je na Poljskem največja dovoljena količina salidrozidov v dnevnem dodatku 5 miligramov. V praksi večina prehranskih dopolnil, ki vsebujejo samo rodiolo, vsebuje le 5 mg salidrozidov v 1 kapsuli ali tableti.
Vendar pa izkušnje potrošnikov niso vedno skladne z uradnimi priporočili. Odkar se je začelo močneje širiti znanje o večjem pomenu salidrozidov v primerjavi z rosavini, se uporabniki pogosteje odločajo za dodajanje večjih količin salidrozidov (do 15 mg na dan), kot kažejo številna poročila na spletnih forumih in podobnih virih.
Na kaj moramo biti pozorni?
Vsekakor interakcije. Najresnejša težava pri salidrozidih, pa tudi pri drugih sestavinah rodiole je, da jih nekateri bolniki zaradi nepoznavanja problema kombinirajo z zdravili, proti katerim obstaja negativna interakcija. Še posebej problematični so antidepresivi, uspavalne tablete, zdravila proti bolečinam in nevrološka zdravila.
Salidrozidi so zaviralci MAO, kar bi moralo vedno sprožiti rdečo luč, kadar se hkrati uporablja katero koli zdravilo iz zgoraj navedenih skupin. Vedno se je dobro prepričati, da pri določenem zdravilu ni interakcije, ki bi lahko očitno poslabšala njegove učinke in povečala tveganje za neželene učinke.
Razen tega tako rodiola kot celota kot tudi sami salidrozidi veljajo za varne in nestrupene v normalno zaužitih odmerkih.
Povzetek
Salidrozidi so nekatere od najpomembnejših sestavin korenine Rhodiola rosea. Vplivajo na izražanje več kot 1.000 genov in imajo obsežne učinke na delovanje možganov in še kaj. Salidrozidi imajo večnamenski učinek: zavirajo monoaminooksidazo, izboljšujejo nevrotransmisijo, imajo adaptogene, antioksidativne in protivnetne učinke. Pri izbiri prehranskega dopolnila z izvlečkom Rhodiola rosea je vsekakor vredno preveriti, ali je navedena standardizacija za salidrozide.
Viri:
⮜ Prejšnji članek
Rastlinski flavonoidi v prehrani in dopolnilih - kaj so in kakšne so njihove lastnosti?
Naslednji članek ⮞