Brezplačna dostava na Poljsko od 200 PLN. ✕ Brezplačna dostava v PL od 200 PLN Dostava v 24 urah Cenovno ugodno mednarodno pošiljanje Na trgu od leta 2005 Blog Pomoč
Kategorije Proizvajalci MENU Blog Nakupovalni voziček

Vaša košarica je prazna!

Probiotiki - kako vplivajo na telo?
Probiotiki - kako vplivajo na telo?
10 Oktober 2024
Objavil: Mateusz Durbas Times Read: 720 Komentarji: 0

Zaradi poudarjenega pomena gastrointestinalne mikrobiote pri ohranjanju zdravja in patogenezi številnih kroničnih bolezni (npr. vnetne črevesne bolezni, sindrom razdražljivega črevesja, psihiatrične motnje) je njeno spreminjanje trenutno zelo zanimivo. Na sestavo črevesnega mikrobioma pomembno vplivajo probiotiki, prebiotiki, sinbiotiki, antibiotiki in presaditev (prenos) črevesne mikrobiote.

Kaj so probiotiki?

Probiotiki so živi mikroorganizmi, ki ob dajanju v ustreznih količinah ugodno vplivajo na zdravje gostiteljskega organizma. Mikroorganizmi s probiotičnim delovanjem vključujejo zlasti bakterije, odgovorne za proizvodnjo mlečne kisline, iz rodov Lactobacillus (npr. Lactobacillus acidophilus, Lactobacillus casei, Lactobacillus reuteri, Lactobacillus rhamnosus) in Bifidobacterium ( npr. Bifidobacterium animalis, Bifidobacterium infantis, Bifidobacterium longum, Bifidobacterium breve). Omeniti velja, da se je taksonomija mikroorganizmov, ki v preteklosti spadajo v rod Lactobacillus, aprila 2020 spremenila in za več prej omenjenih sevov se zdaj uporabljajo naslednja imena: V tem primeru se uporabljajo naslednja imena: Lacticaseibacillus casei, Limosilactobacillus reuteri, Lacticaseibacillus rhamnosus. Drugi mikroorganizmi, ki jih tradicionalno uvrščamo med probiotike, so kvasovke Saccharomyces boulardii.

Probiotiki - lastnosti

Nujno je treba poudariti, da so lastnosti probiotikov pretežno odvisne od seva. To pomeni, da rezultatov poskusov, opravljenih z določenim sevom, ni mogoče predstaviti kot zanesljiv dokaz učinkovitosti drugih, nepreverjenih sevov probiotičnih bakterij. Kot smo že omenili, ni enega samega načina delovanja, ki bi bil skupen vsem probiotikom, vendar lahko na splošno razlikujemo tri glavne mehanizme delovanja:

  1. Skupni številnim rodovom: proizvodnja kratkoverižnih maščobnih kislin, vpliv na črevesni tranzit, zaščita pred kolonizacijo, normalizacija mikrobioma, tekmovanje s patogenimi mikroorganizmi, vpliv na povečano izmenjavo enterocitov (tj. epitelnih celic tankega črevesa).

  2. Skupno posameznim bakterijskim vrstam: stabilizacija črevesne pregrade, proizvodnja vitaminov (B1, B7, B9 in K), presnova soli žolčnih kislin, neposredni antagonizem, encimska aktivnost, nevtralizacija kancerogenih snovi (tj. zunanjih kancerogenih snovi).

  3. Specifični za sev: endokrino delovanje, nevrogeno delovanje, modulacija imunskega odziva, proizvodnja specifičnih bioaktivnih snovi.

Probiotiki - uporaba

Smernice Ameriškega gastroenterološkega združenja za uporabo probiotikov pri izbranih boleznih prebavil iz leta 2020 predlagajo dodajanje naslednjih sevov probiotičnih bakterij (vključeni so samo tisti, ki so trenutno na voljo na Poljskem):

  • Saccharomyces boulardii_ za preprečevanje okužbe s patogeni
    Clostridium difficile pri odraslih in otrocih, ki jemljejo antibiotike.
  • Kombinacija 8 sevov probiotičnih bakterij (L. paracasei DSM
    24733, L. plantarum DSM 24 730, L. acidophilus DSM 24735, L.
    delbrueckii subsp. bulgaricus DSM 24734, B. longum DSM 24736, B.
    infantis DSM 24737, B. breve DSM 24732, S. thermophilus DSM 247) v
    odraslih in otrocih pri zdravljenju mukozitisa (vnetja vrečk)
    (vnetje vrečk).
  • L. rhamnosus GG ATCC 57103 in L. reuteri DSM 17938 za
    preprečevanje nekrotizirajočega enterokolitisa (NEC) pri nedonošenčkih.

Nasprotno pa veljavne smernice Poljskega združenja za gastroenterologijo iz leta 2018 predlagajo uporabo posameznih sevov probiotičnih bakterij ali mešanic probiotičnih sevov, katerih učinkovitost je bila preverjena, pri zdravljenju sindroma razdražljivega črevesja (IBS) za lajšanje skupnih simptomov ter napihnjenosti trebuha in driske. Med priporočenimi so trenutno na voljo:

  • Bifidobacterium infantis_ 35 624
  • Lactiplantibacillus plantarum_ 299v
  • Saccharomyces boulardii_ CNCM I-745

Probiotiki - ali so varni?

Probiotiki na splošno veljajo za varne in se dobro prenašajo, kar dokazujeta njihov status GRAS (Generally Recognized As Safe), ki ga ima ameriška uprava za hrano in zdravila (FDA), in status kvalificirane domneve o varnosti (QPS) v državah Evropske unije. Na splošno velja, da so probiotiki, ki so registrirani kot zdravila ali farmacevtski pripravki, bistveno bolj kakovostni od tistih, ki so registrirani kot prehranska dopolnila. Na trgu so na voljo tako pripravki z enim kot z več sevi, vendar ni jasnih dokazov, da bi uporaba samo pripravkov z več sevi prinesla veliko večje zdravstvene in terapevtske koristi kot uporaba pripravkov z eno samo sevi.

Probiotiki - kdaj so lahko škodljivi?

Ob trenutnem stanju znanja ni dvoma, da je treba biti pri uvajanju morebitne probiotične terapije pri nedonošenčkih, imunsko oslabljenih bolnikih in kritično bolnih bolnikih v intenzivni negi ter tistih z vstavljenim katetrom v velike žile še posebej previden. Tudi dajanje pripravkov, ki vsebujejo probiotične seve, prek jejunostome je lahko dejavnik tveganja za neželene učinke, ki so posledica njihove uporabe. V strokovni literaturi so poročali tudi o več primerih fungemije pri posameznikih, ki so prejemali Saccharomyces boulardii, in bakteriemije pri posameznikih, ki so prejemali probiotične bakterije. Vendar se glede na trenutne znanstvene dokaze šteje, da je tveganje okužbe z bakteriemijo v bistvu zanemarljivo in da je uživanje visokokakovostnih probiotičnih farmacevtskih pripravkov pri zdravih odraslih popolnoma varno.

Viri:

  • Szajewska H.: Probiotiki - trenutno stanje znanja in priporočila za
    klinično prakso. Med. Prakt., 2017; 7-8: 19-37.
  • Rondanelli M, Faliva MA, Perna S, et al.: Using probiotics in
    klinični praksi: kje smo zdaj? Pregled obstoječih
    metaanaliz. Gut Microbes. 2017 Nov 2;8(6):521-543.
  • Khalesi S, Bellissimo N, Vandelanotte C, et al.: A review of
    dodajanja probiotikov pri zdravih odraslih: koristno ali pretirano? Eur J
    Clin Nutr. 2019 Jan;73(1):24-37.
  • Stavropoulou E, Bezirtzoglou E.: Probiotics in Medicine: A Long
    Debate: Probiotiki v zdravilih so v Sloveniji že nekaj časa v uporabi. Front Immunol. 2020 Sep 25;11:2192.
  • Szajewska H.: Vloga probiotikov pri preprečevanju in zdravljenju bolezni
    prebavnega trakta v skladu z veljavnimi smernicami. Med. Prakt., 2021;
    1: 44-53.