Vitamin E - delovanje in lastnosti

Vitamin E je skupina osmih v maščobi topnih organskih spojin (tokoferolov in tokotrienolov), ki jih imenujemo vitamin mladosti. Vitamin E je pomembno hranilo za pravilno delovanje človeškega telesa, saj deluje kot močan antioksidant in regulator številnih presnovnih procesov. Človeško telo vitamina E ne more proizvesti samo, zato ga je treba zagotoviti s prehrano.

• Katere funkcije ima vitamin E v človeškem telesu?
• Potrebe po vitaminu E
• Vitamin E - prehranski viri
• Pomanjkanje vitamina E
• Vitamin E - učinki presežka

Katere funkcije ima vitamin E v človeškem telesu?

Veliko ljudi se sprašuje, kakšne lastnosti ima vitamin E in kakšen učinek ima njegovo dodajanje na človeško telo. Izkazalo se je, da jevitamin E znan antioksidant, ki nevtralizira škodljive učinke prostih radikalov, zaradi česar lahko zmanjša tveganje za nastanek različnih civilizacijskih bolezni, vključno z boleznimi srca in ožilja (npr. arterioskleroza, koronarna srčna bolezen), nevrodegenerativnimi boleznimi (Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen), rakom (npr. pljučni rak, rak dojk) in očesnimi boleznimi (siva mrena). Poleg tega vitamin E zagotavlja pravilno delovanje moških in ženskih reproduktivnih organov in celic imunskega sistema ter uravnava medcelično signalizacijo. Vitamin E ugodno vpliva na moško plodnost, saj poveča koncentracijo spermijev in izboljša njihovo gibljivost. Vitamin E preprečuje tudi poškodbe krvnih žil, zavira kopičenje trombocitov in ščiti polinenasičene maščobne kisline pred oksidacijo. Poleg tega vitamin E ugodno vpliva na kožo, saj upočasnjuje proces staranja kože, izboljšuje njeno prekrvavitev in krepi vezivno tkivo, iz katerega je sestavljena dermis.

Potrebe po vitaminu E

Potreba po vitaminu E je odvisna od individualnih značilnosti, kot so starost, spol in fiziološko stanje ter funkcionalne spremembe v prebavilih. Poleg tega na potrebo po vitaminu E vpliva vrsta zaužite hrane, vključno z oskrbo z drugimi antioksidativnimi vitamini in vrsto zaužitih maščob. Poljski standardi za vitamin E, določeni na ravni ustreznega vnosa, določajo, da morajo odrasli moški vsak dan dobiti 10 mg ekvivalenta α-tokoferola, odrasle ženske pa 8 mg. Le med nosečnostjo in dojenjem naj bi ženske uživale večjo količino vitamina E, in sicer 10 mg oziroma 11 mg ekvivalenta α-tokoferola.

Vitamin E - prehranski viri

Vitamin E najdemo v rastlinskih in živalskih proizvodih. Njegovi glavni prehranski viri so rastlinska olja, oreščki, semena, semena, žitni izdelki, meso, ribe, mleko in mlečni izdelki ter nekatera zelenjava in sadje. Med izdelki, ki vsebujejo največje količine vitamina E, so:

• rastlinske maščobe, npr. olja (npr. sončnično, žafranikovo,
  oljčno olje), mehka margarina,
  maslo.
• oreščki, npr. mandlji, lešniki, orehi, arašidi.
• semena in semena, npr. sončnična semena, sezamova semena, bučna semena.
• žitni izdelki, npr. pšenični otrobi, ovseni kosmiči, polnozrnati kruh.
• zelenjava in sadje, npr. špinača, ohrovt, brokoli, zelje,
  peteršilj, paprika, avokado, borovnice.

Pomanjkanje vitamina E

Ker je vitamin E pogosto prisoten v najrazličnejših živilih, je pomanjkanje vitamina E zaradi premalo raznolike prehrane razmeroma redko. Eden glavnih dejavnikov, ki lahko dejansko privede do pomanjkanja vitamina E, je motena absorpcija maščob v črevesju. Zlasti bolniki s cistično fibrozo, sindromom kratkega črevesa, holestazo (moteno odtekanje žolča iz jeter v dvanajstnik) in eksokrino insuficienco trebušne slinavke imajo večje tveganje za razvoj pomanjkanja vitamina E. Pomanjkanje vitamina E lahko povzroči hemolitično anemijo, motnje vida, motnje koordinacije in ravnotežja, izgubo proprioceptivnega občutka, delno ukinitev refleksov, motnje govora ter nastanek krvnih strdkov in embolije zaradi motenega združevanja trombocitov.

Vitamin E - učinki presežka

Presežek se pojavlja zelo redko in le pri jemanju dodatkov vitamina E. Zanj je značilna tudi majhna toksičnost, saj ima človeško telo dobro razvite mehanizme za preprečevanje njegovega prekomernega kopičenja. Do presežka vitamina E lahko pride, če je večkrat presežena dovoljena najvišja raven vnosa, ki za odrasle znaša 300 mg na dan. V nasprotju s tem pa 2.000 mg vitamina E na dan velja za toksičen dnevni vnos. Presežek vitamina E povzroči zaviranje agregacije trombocitov in lahko povzroči krvavitev. Zato lahko jemanje velikih odmerkov vitamina E v kombinaciji z antikoagulanti ali antiagregacijskimi zdravili poveča tveganje za krvavitev, zlasti če je vnos vitamina K majhen. Veliki odmerki vitamina E lahko povečajo tudi tveganje za razvoj srčnega popuščanja in hemoragične možganske kapi. Poleg tega naj bi presežek vitamina E zmanjšal učinkovitost radioterapije in kemoterapije pri bolnikih z rakom.

Viri:

• Jarosz M., Rychlik E., Stoś K. in drugi: Prehranski standardi za poljsko prebivalstvo in njihova uporaba. Nacionalni inštitut za javno zdravje - Nacionalni inštitut za higieno, 2020.
• Chen G, Wang J, Hong X in drugi: Uživanje vitamina E s hrano bi lahko zmanjšalo tveganje za pljučnega raka: dokazi iz metaanalize. Int J Clin Exp Med. 2015 Apr 15;8(4):6631-7.
• Abner EL, Schmitt FA, Mendiondo MS, et al: Vitamin E and all-cause mortality: a meta-analysis. Curr Aging Sci. 2011 Jul;4(2):158-70.
• Schürks M, Glynn RJ, Rist PM, et al: Effects of vitamin E on stroke subtypes: metaanalysis of randomized controlled trials (Učinki vitamina E na podtipe možganske kapi: metaanaliza randomiziranih kontroliranih raziskav). BMJ. 2010 Nov 4;341:c5702.