Vse o glutaminu

Glutamin je endogena aminokislina, ki se naravno proizvaja v človeškem telesu. V določenih primerih pa glutamin postane pogojno esencialna (relativno eksogena) aminokislina za človeka. Govorimo predvsem o obdobjih povečanega mišičnega katabolizma, ki se pojavijo v primeru raka, hudih opeklin in dolgotrajne imobilizacije po telesni poškodbi ali operaciji.

• Glutamin - kakšne funkcije ima v telesu?
• Glutamin - učinki na črevesje
• Glutamin - ali je lahko koristen za športnike?
• Glutamin - druge koristi za zdravje
• Glutamin - kako ga uporabljati?

Glutamin - kakšne funkcije ima v telesu?

Glutamin je aminokislina, ki se v človeškem telesu nahaja v največjih količinah in predstavlja približno 60 % vseh prostih aminokislin. Vir glutamina v našem telesu je v 60 % notranja proizvodnja, preostalih 40 % pa prihaja iz prehrane in razgradnje celičnih beljakovin. Glutamin sodeluje pri sintezi beljakovin, purinov, pirimidinov, glukoze, sečnine, glutationa, drugih aminokislin in vzdrževanju kislinsko-bazičnega ravnovesja. Poleg tega je glutamin pomembna spojina za pravilno delovanje imunskega sistema. Glutamin podpira proliferacijo limfocitov T in B ter presnovno aktivnost nevtrofilcev, monocitov in makrofagov ter spodbuja nastajanje nekaterih citokinov.

Glutamin - učinki na črevesje

Glutamin je prednostno gorivo za enterocite, tj. črevesne epitelne celice, ki določajo najpomembnejše funkcije tankega črevesa, in sicer končno prebavo in asimilacijo hranil. Poleg tega je glutamin pomembna energijska snov za hitro deljive celice imunskega sistema, tj. limfocite, monocite in makrofage. Glutamin ščiti črevesno sluznico pred atrofijo (izgubo), krepi imunske mehanizme telesa in preprečuje prenos bakterij skozi črevesno sluznico. Poleg tega ima glutamin ključno vlogo pri pravilnem delovanju imunskega sistema prebavil (GALT), saj preprečuje atrofijo vilusa tankega črevesa. Pomanjkanje glutamina lahko prispeva k poškodbam sluznice tankega črevesa, negativna posledica pa je povečana prepustnost črevesne stene, kar olajša prehajanje toksinov ali patogenih bakterij v tkiva.

Glutamin - ali je lahko koristen za športnike?

Intenzivni telesni napori, še bolj pa v vročem vremenu, spodbujajo nastanek toplotnega stresa, ki lahko povzroči poškodbe tesnih stikov med črevesnimi epitelijskimi celicami, ki zagotavljajo celovitost črevesne pregrade. Negativne posledice tega so oslabljena celovitost črevesne pregrade ter povečano tveganje za prenos bakterij in endotoksinov iz prebavnega trakta. Prenos bakterij in endotoksinov iz črevesne svetline v krvni obtok poveča tvorbo provnetnih citokinov in povzroči gastrointestinalne simptome, kot so driska, slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu in občutek prepolnega črevesja. Glutamin dokazano zmanjšuje prepustnost črevesja, ki je posledica intenzivnih športnih dejavnosti, in lajša vztrajno prebavno nelagodje pri vzdržljivostnih športnikih. Prav tako naj bi dodatek glutamina povečal sintezo mišičnega glikogena in zmanjšal koncentracijo nekaterih označevalcev poškodb skeletnih mišic, zlasti če se jemlje dlje časa (najmanj 5 dni).

Glutamin - druge koristi za zdravje

Študije so pokazale, da dodajanje glutamina prispeva k izboljšanju dušikovega ravnovesja (tj. zmanjša razgradnjo beljakovin) in prehranskega stanja organizma, blaži vnetja (znižuje ravni IL-6, TNF-ɑ, C-reaktivnega proteina v krvi) in krepi odpornost pri hudo bolnih bolnikih. Glutamin blagodejno vpliva na delovanje imunskega sistema, pomaga zmanjšati pojavnost pooperativnih zapletov in okužb ter zmanjšuje tveganje umrljivosti in dolžino bivanja v bolnišnici. Glavna korist glutamina je v izboljšanju izida travm, opeklin in hudih poškodb. Glutamin zmanjša pojavnost infekcijskih bolezni pri odraslih, ki so operirani v trebušni votlini zaradi peritonitisa (okužbe trebušne votline). Poleg tega lahko glutamin pri ljudeh, ki se zdravijo z radioterapijo zaradi raka glave in vratu, zmanjša resnost vnetja ustne sluznice in zmanjša uporabo opioidnih analgetikov. Prav tako naj bi glutamin lahko ublažil simptome, značilne za sindrom razdražljivega črevesja (IBS), če se uporablja skupaj z dieto z nizko vsebnostjo FODMAP.

Glutamin - kako ga uporabljati?

Za terapevtske namene se običajno priporoča odmerek 5 g glutamina na dan. Ta dnevni odmerek glutamina se zdi popolnoma zadosten za podporo normalnega delovanja prebavil in imunskega sistema ter za ublažitev morebitnega relativnega pomanjkanja glutamina, ki se pojavlja v pooperativnem obdobju, pri bolnikih z rakavo kaheksijo in hudimi opeklinami ter pri tistih s kronično nizkim vnosom beljakovin s hrano. Večji odmerki glutamina se trenutno odsvetujejo zaradi možnega prekomernega povečanja ravni amoniaka v serumu.

Viri:

• McRae M.P.: Terapevtske koristi glutamina: krovni pregled metaanaliz. Biomed Rep. 2017 May; 6(5): 576-584.

• Legault Z., Bagnall N., Kimmerly D.S.: Vpliv peroralnega dodajanja L-glutamina na okrevanje mišične moči in bolečine po ekscentrični enostranski vaji za izteg kolena. Int J Sport Nutr Exerc Metab. 2015 Oct;25(5):417-26.

• Zuhl M.N., Lanphere K.R., Kravitz L., et al: Effects of oral glutamine supplementation on exercise-induced gastrointestinal permeability and tight junction protein expression. J Appl Physiol (1985). 2014 Jan 15;116(2):183-91.

• Zuhl M., Dokladny K., Mermier C., et al: The effects of acute oral glutamine supplementation on exercise-induced gastrointestinal permeability and heat shock protein expression in peripheral blood mononuclear cells (Učinki akutnega oralnega dodajanja glutamina na z vadbo povzročeno prepustnost prebavil in izražanje proteinov toplotnega šoka v mononuklearnih celicah periferne krvi). Cell Stress Chaperones. 2015 Jan;20(1):85-93.

• Cruzat V, Macedo Rogero M, Noel Keane K, et al: Glutamin: Metabolizem in imunsko delovanje, dopolnjevanje in klinični prevod. Nutrients. 2018 Oct 23;10(11):1564.

• Coqueiro AY, Rogero MM, Tirapegui J.: Glutamin kot aminokislina proti utrujenosti v športni prehrani. Nutrients. 2019 Apr 17;11(4):863.

• Kędziora S, Słotwiński R, Dąbrowska A.: Prehransko zdravljenje z glutaminom v skladu s priporočili Evropskega združenja za klinično prehrano in presnovo (ESPEN). Gastroenterološki pregled 2010; 5 (5): 258-265.