Homocistein in Alzheimerjeva bolezen - kakšna je povezava?

Homocistein povezujemo predvsem z aterosklerozo, vendar so z njim močno povezane tudi nevrološke bolezni. To je med drugim posledica dejstva, da homocistein negativno vpliva na stanje krvnih žil v možganih in povečuje vnetja, kar je zelo škodljivo za živčni sistem. V študijah je bilo veliko indicev o poslabšanju kognitivnih sposobnosti ob povečanem homocisteinu, zato smo to temo vzeli močneje pod drobnogled. Izkazalo se je, da je povečano tveganje za Alzheimerjevo bolezen ena od možnih posledic hiperhomocisteinemije. V tem članku preberite, kako homocistein vpliva na Alzheimerjevo bolezen ter druge oblike demence in kognitivnih motenj ter kako jih je mogoče preprečiti.

• Alzheimerjeva bolezen o povezavi z žilnimi dejavniki
• Homocistein povečuje tveganje za demenco
• Ustrezna preskrba z vitamini skupine B preprečuje hiperhomocisteinemijo in podpira živčni sistem
• Povzetek

Alzheimerjeva bolezen o povezavi z žilnimi dejavniki

Alzheimerjeva bolezen predstavlja več kot 70 odstotkov vseh primerov demence, zato je pomembno opredeliti dejavnike tveganja za to bolezen. V zadnjem desetletju prejšnjega stoletja se je povečalo zanimanje za vaskularne dejavnike, ki so lahko podlaga za Alzheimerjevo bolezen. Zdaj je znano, da imajo ljudje z dejavniki tveganja za srčno-žilne bolezni in možgansko kapjo v preteklosti večje tveganje za vaskularno demenco in Alzheimerjevo bolezen.

Ti podatki so odprli vrata za iskanje povezav med tveganjem za Alzheimerjevo bolezen in kopičenjem homocisteina, ki je močan toksični dejavnik za krvne žile, vključno z možganskimi.

Homocistein povečuje tveganje za demenco

Govorimo seveda o njegovih povišanih koncentracijah. Po eni strani gre za neposreden dejavnik, saj homocistein poškoduje krvne žile, ki oskrbujejo možgane s hranili. Po drugi strani pa obstaja posredna povezava, saj je povišan homocistein simptom težav pri delovanju ciklov metionina in folne kisline. Motnje v teh ciklih imajo sistemske posledice, še posebej pa so prizadeti možgani. Homocistein se lahko poveča zaradi pomanjkanja vitaminov skupine B, ki so zelo pomembni za ohranjanje zdravja nevronov, proizvodnjo nevrotransmiterjev itd., lahko pa kaže tudi na pomanjkanje SAMe (S-adenozilmetionina), ki uravnava metilacijo DNK, proizvodnjo energije in številne druge procese.

Mehanizmi, s katerimi naj bi homocistein tako škodljivo vplival na delovanje možganov, vključujejo njegovo teoretično vlogo pri povečevanju oksidativnega stresa, zaviranju metilacijskih reakcij, motenju procesov popravljanja DNK ter neposredni in posredni nevrotoksičnosti, ki vodi v celično smrt in apoptozo. Ti procesi naj bi nato povzročili učinke, ki so povezani z razvojem demence in Alzheimerjeve bolezni, kot so kopičenje beta amiloida, hiperfosforilacija tau, atrofija možganskega tkiva in motnje možganskega ožilja.

Pri plazemskih vrednostih homocisteina, večjih od 14 mikromolov na liter, se je tveganje za Alzheimerjevo bolezen skoraj podvojilo. Pri tem je treba opozoriti, da je zgornja meja laboratorijskega standarda, navedenega v poročilih o krvnih preiskavah, 15. Zato je rezultat 14, čeprav velja za normalnega in se ne šteje za hiperhomocisteinemijo, vseeno opazen dejavnik tveganja. To je bilo ugotovljeno v osemletnem spremljanju, ki je vključevalo 1092 udeležencev.

Ustrezna preskrba z vitamini skupine B preprečuje hiperhomocisteinemijo in podpira živčni sistem

Če nas skrbi, da bo presežek homocisteina negativno vplival na zdravje možganov in kognitivne sposobnosti, lahko z jemanjem dobrega prehranskega dopolnila s kompleksom vitaminov B ubijemo dve muhi na en mah.

V nadaljevanju so navedeni primeri lastnosti za možgane teh vitaminov, ki sodelujejo pri presnovi homocisteina:

• riboflavin (vitamin B2) - med drugim sodeluje pri presnovi lipidov, ki gradijo možgane, sintaz dušikovega oksida in beljakovin, ki sodelujejo pri prenosu kisika;
• piridoksin (vitaminB6) - je kofaktor pri sintezi dopamina, serotonina, GABA, noradrenalina, melatonina, zato lahko že manjše pomanjkanje opazno vpliva na njihove koncentracije; sodeluje pri uravnavanju ravni glukoze v možganih, vpliva na vnetne procese;
• folna kislina (vitamin B9 ) - sodeluje pri sintezi in regeneraciji tetrahidrobiopterina, ki sodeluje pri pretvorbi aminokislin v monoamine (serotonin, dopamin, noradrenalin) in dušikov oksid;
• kobalamin (vitamin B12 ) - sodeluje pri proizvodnji nevrotransmiterjev, proizvodnji celične energije in preprečuje okvare mielina, snovi, ki gradi ovojnice na nevronih.

Čeprav se za zmanjševanje homocisteina običajno uporabljajo samo kombinacije vitaminov B6, B9 in B12, je vse več trditev, da je najboljši celoten kompleks B, da morebitno pomanjkanje drugih vitaminov B ne bi potihoma sabotiralo naših glavnih dejavnosti.

Povzetek

Povišana raven homocisteina v plazmi je močan neodvisen dejavnik tveganja za razvoj demence in Alzheimerjeve bolezni. Da bi to preprečili, je treba posebno pozornost nameniti oskrbi z vitamini skupine B in temu, ali jih naše telo lahko ustrezno izkoristi. Dopolnjevanje s kakovostnim B-kompleksom je lahko dragocen del preventivne zdravstvene oskrbe, kadar obstaja zaskrbljenost zaradi škodljivih učinkov homocisteina na možgane.

Viri:

• Seshadri S, Beiser A, Selhub J in drugi: Plazemski homocistein kot dejavnik tveganja za demenco in Alzheimerjevo bolezen. N Engl J Med. 2002;346(7):476-483. doi:10.1056/NEJMoa011613

• Kennedy DO. Vitamini skupine B in možgani: mehanizmi, odmerki in učinkovitost - pregled. Nutrients. 2016;8(2):68. Objavljeno 2016 Jan 27. doi:10.3390/nu8020068.